Za boljšo koncentracijo so čepki za ušesa zelo priporočljivi
Koncentracija pri individualnih športih je izrednega pomena. Tako je tudi pri pikadu. Ko stopiš na črto za metanje, moraš odmisliti vse kar se dogaja okrog tebe. Popolna koncentracija je zelo pomembna. Fokus mora bit na tarčo in še pred tem na izmet puščice. Noga na črti mora biti v pravilnem položaju, obrnjena pravokotno na tarčo, da se telo rahlo pomakne naprej. Roka mora biti dvignjena do kota petinštirideset stopinj, puščica leži med tremi ali štirimi prsti s konico obrnjena proti tarči. Potem samo še zamahneš, pri izmetu spusti zapestje do konca, kot pri zabijanju pri košarki in puščica mora zadeti željeno mesto. To je teorija. V praksi pa je vse drugače.
Ogromno motečih dejavnikov, ki ti preprečujejo sto procentno koncentracijo. Največja težava pri igranju pikada je trušč okrog tebe. Navadno je tekmi ali turnirju vsaj trideset igralcev, njihovo pogovarjanje in pa zvoki puščic, ki zadevajo tarčo, včasih tudi preglasna glasba, ki prihaja iz zvočnikov, vse izpodbija koncentracijo. Pripomočki, kot so slušalke v ušesih pa niso dovoljeni. Edina tehnološka pomoč so čepki za ušesa, seveda medicinski. Ker tudi slušalke imajo čepke, ti pa niso dovoljeni. Tako so čepki za ušesa, zraven prepotrebne koncentracije, lahko dober pogoj za odličen uspeh. Se pa tudi zgodi, da čepki za ušesa ne pomagajo. Zraven koncentracije je pri igri pikada pomembna tudi psihološka pripravljenost. Tako vrhunski igralci z odlično psihološko pripravljenostjo in zmožnostjo izklopa okolice in njenih motečih dejavnikov, tekmujejo brez, čepki za ušesa pri njih niso potrebni. Ko igralec pikada doseže takšno pripravljenost, je lahko v samem vrhu, če že ne na najvišji stopnički na tekmovanju. Tako so čepki za ušesa in njihova uporaba na tekmovalnih turnirjih prepuščena odločitvi vsakega posameznika.
Lahko so pripomoček, da odmisliš šume iz okolice, lahko pa tudi ne. Še vedno je psihologija človeka na prvem mestu. In pa seveda trening.…