Po dolgem času sem srečala znanko, s katero sva skupaj hodili na tečaj tujega jezika. Takrat je bila brez službe, zato sem jo vprašala, ali se je že v tem času kje zaposlila. Z veseljem mi je povedala, da je že nekaj mesecev poslovna tajnica v večjem podjetju.
Sprva je mislila, da bo to bolj dolgočasno delo, kot sta dvigovanje telefonov in kuhanje kave, zdaj pa je videla, da je kot poslovna tajnica skoraj srce podjetja. Hitro se je morala učiti in se prilagajati. Vsako jutro je prva v pisarni in prižge računalnike. Preveriti mora sestanke in urnike, ali je vse usklajeno. Skrbi tudi za ostale, da imajo delo razporejeno po ustaljenih urnikih, ter je vedno na preži, da se kaj ne zaplete. Kmalu je spoznala, da mora uporabiti vse svoje lastnosti in znanje, kot so organiziranost, natančnost in komunikativnost. Hitro je morala reševati težave. Najbolj pa ji je všeč, mi je povedala, da je vsak dan drugačen; vedno so novi izzivi in dnevi ji hitro tečejo. Vesela je bila, da s svojim delom lahko prispeva k dobri organizaciji podjetja, saj so večkrat ugotovili, da bi brez nje kar nekaj pomembnih stvari zastajalo. Tudi jaz sem jo pohvalila in ji rekla, da verjamem, da je odlična poslovna tajnica, saj je že po naravi zelo redoljubna in pravi organizator. Ima tudi odlične retorične sposobnosti in obvlada kar nekaj jezikov. Poleg tega je zelo prijazna in ustrežljiva. Tudi na tečaju tujih jezikov, ki sva ga skupaj obiskovali, je bila pogosto v ospredju, rada je pomagala predavateljici in takoj razdelila gradivo med vse.
Velikokrat se je oglašala z vprašanji in rada je predlagala primere, na katerih smo potem vadili. Vesela sem bila, da je končno tudi ona dobila službo, v kateri je zadovoljna in se počuti dobro. Dogovorili sva se, da se še kdaj dobiva na kakšni kavi in se kaj pomeniva.