Ključni člen vsake strešne kritine oziroma na splošno strehe so zagotovo strešniki. Strešniki skrbijo za to, da naša streha ne prepušča vode in da sama voda odteka z strehe ob strani. Postavitev strešnikov, pa pride na vrsto šele po temu, ko je streha zgrajena, oziroma samo ogrodje strehe.
Streha se začne graditi, kot bi pričakovali, ko je ostali del zgradbe, to je lahko hiša ali pa kakšna garaža, končan. Nato se na samo zgradbo postavi ogrodje strehe oziroma nekakšne okvir. Streha je lahko različnih oblik. Lahko je špičasta kot stožec, ali pa položna le iz ene strani in spominja na pravokotni trikotnik.
Ko se postavi oziroma zgradi samo ogrodje, pa se začne bolj zapletena konstrukcija. Samo ogrodje lahko zgradimo tudi iz lesa, saj ga ne bo premočilo. Na ogrodje moramo nato postaviti prečne deske, ki bodo držale same strešnike. Zato pa moramo pred tem dobro izmeriti dimenzije strešnikov in sicer tisti del, kamor se strešniki zataknejo na ogrodje. Ko imamo vse mere, je potrebno preračunati, koliko vrst bo potrebnih, da bo celotna streha pravilno prekrita, pri temu pa moramo še izračunati s kakšnim zamikom je potrebno postaviti tiste prečne deske.
Deske nato pribijemo na ogrodje in začnemo postavljati strešnike. Tukaj pa je nekaj pravil. Strešnike je potrebno začeti postavljati iz spodnje vrste in nato navzgor proti vrhu. Še ena bistvena zahteva je ta, da morajo strešniki v naslednji vrsti za nekaj centimetrov prekrivati spodnjo vrsto. To pa zato, da voda ne mora uhajati med vrstami. Poleg tega pa moramo vsako vrsto za pol strešnika zamakniti, da razpoke niso poravnane po višini strehe.
Med vsakim tolikšnim strešnikom pa moramo dodati še snegobran, ki bo poskrbel za to, da ko zapade sneg, nam le ta ne bo zdrsel dol iz strehe in še koga pri temu poškodoval. Ta proces ponavljamo, dokler na vrhu strehe ne položimo še posebne strešnike za zaključek.